Kdo bo nasledil Lidijo Jerkič? Kandidati razkrivajo svoje načrte

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) bo kmalu dobila novo vodstvo. Aktualna predsednica Lidija Jerkič, ki je na čelu ZSSS od leta 2017, je že leta 2022, ko je bila na kongresu največje sindikalne centrale v državi izvoljena za svoj drugi mandat, napovedala, da bo mandat zaključila predčasno. Svojo odločitev je potrdila oktobra lani. Takrat je dejala, da bo sicer ostala na čelu Sindikata kovinske in elektroindustrije (Skei) do junija 2026, ko bo imela izpolnjene pogoje za upokojitev.

Postopki za evidentiranje možnih kandidatov za naslednika na čelu ZSSS so stekli septembra lani, v igri za vodenje največje sindikalne centrale v državi pa so zdaj ostali trije kandidati. To so Andrej Zorko, aktualni izvršni sekretar ZSSS, podpredsednik sindikata Skei Dušan Kaplan in generalni sekretar Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije David Švarc. Za izpolnitev pogojev za uradno kandidaturo je moral vsak od kandidatov dobiti podporo najmanj osmih sindikatov dejavnosti ali tretjine članov ZSSS.

Ker bo Lidija Jerkič položaj zapustila sredi svojega drugega mandata, bo njen naslednik ZSSS vodil dve leti, naslednji redni kongres, kjer bo ZSSS ponovno izbiral novo vodstvo, pa bo leta 2027. Volitve za novega predsednika ZSSS bodo potekale 29. maja, tri kandidate pa smo vprašali, kaj bo njihovo vodilo, če bodo izvoljeni na ta položaj in kakšen pomen pripisujejo socialnemu dialogu.

Andrej Zorko: Sindikati morajo postati aktivni dejavnik družbenega in ekonomskega razvoja v državi

Andrej Zorko, ki že več let zaseda položaj izvršnega sekretarja ZSSS, pravi, da se bo zavzemal za okrepitev največje sindikalne centrale v državi, da bo ta postala bolj prepoznavna, želi pa si tudi, da bi se v prihodnje izboljšal ekonomski in socialni položaj zaposlenih v državi.

"Želim si, da ZSSS postane aktivni in priznani dejavnik družbenega in ekonomskega razvoja v državi. Bistvo borbe za delavske pravice niso zgolj pogajanja o plačah, delovnem času, regresu in odpravninah – vse to je seveda zelo pomembno in vedno v ospredju – ampak je zelo pomembno, da sindikati postanemo del ekonomskega razvoja države in družbene politike," izpostavlja Zorko in dodaja, da se le tako lahko izboljša kvaliteta življenja.

Poudarja tudi vključenost sindikatov pri pripravi zakonov in reform, delo na tem pa se po njegovih besedah ne začne šele takrat, ko da vlada na mizo predlog zakona. "Običajno se začne že nekaj mesecev prej, ko nastajajo osnutki, ko se zbirajo ideje, in takrat je treba biti zraven. Pomembno je, da nas vladajoči vključijo, kajti vse odločitve v državi imajo posredno ali neposredno vpliv na ekonomski in socialni položaj zaposlenih, upokojencev in mladih ter njihovo kvaliteto življenja," je za N1 dejal Andrej Zorko.

Navedel je tudi, da ostaja zavezan zagotavljanju stabilnosti sistemov socialne varnosti in boju proti prekarnim oblikam dela in preprečevanju neenakosti in "socialnega dumpinga".

Dušan Kaplan: Želim obdržati ravnovesje med različnimi interesi

Dušan Kaplan, podpredsednik sindikata Skei, pa pravi, da je njegov cilj, če bo postal prvi mož ZSSS, okrepiti največjo sindikalno centralo v državi in nadgraditi rezultate zadnjih let. Pravi, da je Lidija Jerkič v svojem mandatu in pol delovala dobro, a da bo treba skladno s časom in novimi izzivi na družbenem in socialnem področju narediti premike naprej.

"Bolj bo treba pomagati mladim, da bodo imeli večjo veljavo ob podpori in sodelovanju z izkušenejšimi generacijami. Želim obdržati ravnovesje med različnimi interesi, ki jih posamezni sindikati izkazujejo. Verjamem namreč, da imam dovolj izkušenj za to. Zmotno je prepričanje, da je dober zgolj tisti, ki je dolgoletni sindikalist, ampak je treba dati pravega človeka na pravo mesto," je za N1 dejal Kaplan.

Kot pravi, spoštuje oba protikandidata in ju ocenjuje kot sposobna sindikalista na svojih področjih, a imata po njegovih besedah "premalo izkušenj v širini". "ZSSS kot največja sindikalna centrala v državi je organizacija, ki mora nekako pluti med vsemi vidiki od politike do socialnih nivojev v državi in svetovnih izzivov. Tudi na ravni Evrope v smislu zelenega prehoda; tukaj so še izzivi na področju upokojevanja. To je neka širina, za katero menim, da jo imam. Pa tudi izkušnje z vodenjem invalidske organizacije, lokalne politike," je dejal.

Ocenjuje, da mora ZSSS v prihodnosti še naprej delovati znotraj pravil v smeri napredka in da naredi korak naprej tako v odnosu do delavcev in države kot tudi do članov sindikata. Po njegovem mnenju je treba trenja, ki nastajajo v ZSSS, obdržati znotraj zveze in nekoliko sprostiti napetosti, ob tem pa je treba poslušati sindikate, njihove dejavnosti in želje, da lahko "gremo skupaj naprej"

"Predsednik ZSSS mora biti povezovalna oseba in ne razdiralec med vsemi sindikati. Svojo prednost vidim v tem, da nimam nahrbtnika in ne prihajam iz ZSSS. Prihajam iz največjega avtomobilskega podjetja v državi, Revoza, kjer sem vsak dan med zaposlenimi in vem, kako razmišljajo, poznam njihove tegobe in izzive," je še navedel.

David Švarc: Delovati nameravam v smeri aktivnega sindikalizma na vseh nivojih

David Švarc, generalni sekretar Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije, je za N1 dejal, da namerava delovati predvsem v smeri aktivnega sindikalizma na vseh nivojih ZSSS, torej od ravni podjetij do vrha zveze. "V okviru delavskih pravic, pogojev dela, plačil za delo, prekarnega dela, pokojninskih pogojev in višine pokojnin. Menim, da se enostavno ne smemo prepuščati neki dobri volji političnih akterjev in kapitala, ki ponavadi stojita na nasprotnih bregovih. Moramo zadeve vzeti v svoje roke," je poudaril.

Švarc, ki je bil v preteklih tednih zelo kritičen na račun prihajajoče pokojninske reforme, pravi, da je treba vztrajati pred "škodljivimi posegi v pokojninski sistem". Po njegovem mnenju je nedopustno, da se starostna meja za upokojitev dviguje, zato je treba delati na tem, da bo 40 let delovne dobe dejansko dovolj, da se ljudje upokojijo. Kritičen je tudi do tega, da se bodo pokojnine po novi reformi z rastjo plač usklajevale manj ugodno.

Dela na čelu ZSSS ne vidi v "neki ožji ekipi", ampak v sodelovanju vseh 22 sindikatov, ki tvorijo to zvezo. Kot pravi, se morajo vsi sindikati odločati o aktivnostih in strategiji dela. "Upam in želim si, da vsi sindikati, tudi tisti, ki do danes do neke mere niso bili sindikalno aktivni na neki pričakovani ravni, da se ta zgodba obrne. Da vsi dojamemo, kaj od nas pričakujejo delavci in tudi upokojenci," je dodal.

Kako kandidati vidijo vlogo socialnega dialoga?

Vse tri kandidate smo povprašali, kako vidijo vlogo socialnega dialoga v državi. Andrej Zorko pravi, da je socialni dialog sredstvo, preko katerega se je mogoče dogovoriti za smer družbenega, ekonomskega in socialnega razvoja ter socialne varnosti. Po njegovih besedah gre za orodje, ki omogoča socialnim partnerjem, da so aktivni udeleženci razvojnega procesa v državi.

"Nisem pristaš votlega socialnega dialoga, torej le neke forme na papirju. To ni socialni dialog, to so potem zgolj informativni sestanki. Namen socialnega dialoga je iskanje kompromisov in širšega družbenega konsenza, ki določa smer, kaj si sploh želimo doseči. Del tega morajo biti tudi sindikati, ki pa morajo imeti jasne argumente in jasno postavljene meje, pod katerimi niso pripravljeni sklepati kompromisov," je dejal Zorko.

Ocenjuje tudi, da je socialni dialog zgolj ena od oblik sindikalnega delovanja, kot drugo obliko pa navaja tudi možnost demonstracij in protestov, od katerih, tako Zorko, ne beži, saj so včasih nujno potrebne, da politika dobi določeno sporočilo nestrinjanja.

Po mnenju Dušana Kaplana je socialni dialog zelo pomembna in produktivna zadeva. Pravi, da sicer cilja vedno ni mogoče doseči zgolj preko dogovorov, saj ti velikokrat ne prinesejo realnega zmagovalca. "Osebno nisem človek, ki bi skočil na prvo žogo in rekel, da zdaj pa gremo takoj na ulice. Ampak ko pa pride stvar do nekega roba, pa je seveda tudi ta možnost odprta," je dejal.

Kot pravi, je njegov cilj sindikalnega boja za čim boljšo pravičnost delavstva mogoče doseči znotraj socialnega dialoga, ter da se stvari rešujejo z argumenti in pogovori in ne iz perspektive moči, saj takrat zmagovalca ni.

"Socialni dialog je zagotovo ena velika pridobitev te družbe, brez dvoma. In kot takega ga tudi vidim. Več kot jasno pa je, da smo se ga sindikati v zadnjih obdobjih preveč oklepali, rezultat pa je v tem trenutku napovedana pokojninska reforma, ki je dejansko slaba za delavstvo in upokojence. Absolutno sem zagovornik socialnega dialoga, ampak ne na način, da se ga izkorišča in da se na njegov račun sindikati odpovedujejo vsem drugim možnim vzvodom," pa je izpostavil David Švarc.

Prepričan je, da se je ZSSS v zadnjem desetletju od teh vzvodov, med katerimi so tudi protesti in stavke, oddaljila. Kot je dejal, so delavci tisti, ki morajo v nekem določenem trenutku jasno povedati, da škodljivih pogojev ne bodo sprejeli in da se lahko v teh primerih odločijo tudi za prekinitev dela in stavke. "Če je posluh pravi, se seveda lahko vse dogovori za pogajalsko mizo v okviru socialnega dialoga. Če pa smo deležni izkoriščanja in krčenja pravic, pa lahko uporabimo tudi druga sredstva," je še dodal Švarc.

Jerkič: Ocenjujem, da smo v mojem obdobju na čelu ZSSS naredili korak naprej

Odhajajoča predsednica ZSSS Lidija Jerkič je v pogovoru za N1 ocenila, da je bil čas, ki ga je preživela na čelu največje sindikalne centrale, precej turbulenten. V osmih letih so se namreč zamenjale štiri vlade, na odločevalske položaje pa so po njenih besedah prišli tudi ljudje, ki morda niso najbolje poznali področja delavskih in socialnih pravic ter socialnega dialoga. Med ključne izzive svojega mandata je uvrstila še epidemijo covida-19, izbruh dveh vojn, energetsko krizo in poplave avgusta 2023.

"Vsaka od teh situacij je zahtevala prilagajanje sindikalnega delovanja. Vendarle pa je bilo to obdobje, za katero lahko rečem, da nismo naredili koraka nazaj, temveč smo zaradi vseh teh izkušenj naredili tudi korak naprej, kar je za razvoj družbe pomembno," je ocenila Jerkič.

Pravi, da je ZSSS finančno in kadrovsko stabilna, tudi število članov ostaja ves čas na podobni ravni, ob tem pa v državi tudi ni bilo radikalnejšega propadanja gospodarskih dejavnosti. Jerkič tudi meni, da je bilo na področju socialnega dialoga v zadnjih treh letih narejenega zelo veliko. Spomnila je na obdobje tretje vlade Janeza Janše, ko je socialni dialog povsem zamrl.

"Moj pristop je temeljil na tem, da se lahko skozi dogovore vedno iščejo rešitve. Šele če to ne bi bilo uspešno, lahko pridejo na vrsto protesti. Menim pa, da je skozi socialni dialog mogoče doseči veliko več kot pa s protesti," je dejala.

Jerkič si od naslednika na čelu ZSSS želi, da bo to organizacijo vodil dobro še naprej in da bo ostala prepoznavna. Ocenjuje tudi, da se bodo vedno pojavljali novi izzivi, ki jih bo moralo vodstvo ZSSS naslavljati, predvsem na področju naraščajoče prekarnosti in novih oblik dela.